Nesrečni dogodek je pri katerem je človek poškodovan ali celo mrtev.
Dogodek je lahko predviden, največkrat pa je nepredviden, kot so:
Nesreča, nezgoda ali poškodba se nam zgodi in nam pusti lahko dolgotrajne posledice. To so predvsem telesne poškodbe. Poznamo pa tudi materialne poškodbe ali nesreče. V kolikor ste imeli nesrečo s telesnimi poškodbami, ste upravičeni do odškodnine.
Kratek statistični pregled dogodkov v Sloveniji povprečno za nesreče je 100 do 120 prometnih nesreč, zaznavamo pa tudi približno 70 delovnih nesreč na dan. Nesreče na javnih mestih so slabo prijavljene. Za vse primere, ki so povezane za nesrečo oziroma telesnimi poškodbami, kot materialno škodo pa lahko vložimo odškodninski zahtevek.
Nematerialna nesreča je, ko govorimo o telesnih poškodbah in telesnih bolečinah. Sem spadajo (udarnine, ureznine, zlomi) Poznamo pa tudi duševne bolečine zaradi zmanjšanja aktivnosti in imajo trajne posledice. Med trajne posledice pa spadajo skaženost, omejena gibljivost. Materialna nesreča pa je, ko govorimo o premoženjski škodi. Sem uvrščamo poškodovana vozila, mobilni telefon, čelade in druge predmete. Pod materialno škodo štejemo tudi izgubljen dohodek, manjša plača in izguba delovnega mesta. V teh primerih uveljavimo tudi druge stroške in sicer prevoz na delo, zdravila in podobno.
Primer po nesreči lahko tudi zastara. Kdaj govorimo o zastaranju roka? Primer zastara po treh ali petih letih. Kdaj in zakaj nastopi zastaralni rok? Da zamudimo z vlogo za odškodnino, se nam pogosto zgodi, ker smo mnenja, da bo nam odgovorna oseba sama ponudila odškodnino in pokazala odgovornost. Tri in pet let določa obligacijski zakon, da se lahko zahteva odškodnino za nezgodo. V tem primeru govorimo za primere, ki niso v kazenskem postopku.
Nesreče razvrščamo v štiri kategorije in sicer najbolj pogosta nesreča, ki se dogaja vsakodnevno je prometna nesreča. Druga naj pogostejša nesreča je delovna nesreča in potem imamo še nesrečo na javnem mestu.
Pod prometno nesrečo štejemo nesrečo z avtomobili, motoristom, kolesarjem in pešcem. Ob prometni nesreči govorimo, ko imamo nezgodo z tujcem ali pobeglim voznikom. V vseh primerih lahko uveljavimo odškodnino in sicer za telesne poškodbe v kolikor smo obiskali zdravnika in smo imeli telesne poškodbe. Za materialno škodo pa lahko uveljavimo odškodnino, v kolikor je prišlo do materialne škode. Najbolj pogosti vzrok za prometne nesreče je še vedno alkohol in neprilagojena hitrost vožnje. Zaradi povečane količine alkohola pri prometnih nesrečah se pogosto pojavi nesreča z smrtnim izidom. Verjetnost, da se trezen voznik osebnega avtomobila smrtno ponesreči ali hudo poškoduje znaša 2% za voznika z največjo količino alkohola v krvi pa 8%. Približno 40% prometnih nesreč s smrtnim izidom je zaradi neprilagojene hitrosti.
Za primer z smrtnim izidom pri prometnih nesrečah je znaša 37% pri treznih voznikih in delež pri alkoholiziranih voznikih pa znaša 52%. S povečanjem količine alkohola v krvi se povečuje % tistih ki se smrtno ponesrečijo, kot tudi hudo poškodujejo zaradi neprilagojene hitrosti. Do nesreč prihaja vse pogosteje zaradi nepravilne smeri vožnje. Najbolj tvegane skupine v cestnem prometu so motoristi, kolesarji in pešci. Za motoriste so majhna nihanja v številu smrtnih nesreč, zato pa se je povečal delež kolesarjev z smrtnim izidom. Da ne prihaja do smrtnih nesreč je v veliki meri pravila uporaba zaščitne opreme (čelade , ščitniki, rokavice, očala).
Za zmanjšanje nesreč v prometu šteje tudi pozivanje k varni vožnji, uporaba odsevnikov, zmanjšana hitrost, uporaba signalizacije. Pod hujše posledice v prometni nesreči štejemo neprivezanega voznika. Zelo pogosti pojav so neprivezani vozniki in sicer kar85% osebnih vozil, ki so bili udeleženi v prometni nesreči s smrtnim izidom in niso bili privezani pa je v nesreči izgubilo življenje. Za neprivezanega voznika je verjetnost hujše telesne posledice kar 23 krat večja od voznika, ki uporablja varnostni pas. Za potnika z motorjem, ki ni uporablja čelade je verjetnost za hujše posledice telesne poškodbe (glave) kar 10 krat večja. Pogosto prihaja do zmanjšanja življenjskih funkcij in trajne invalidnosti.
Za delovno nesrečo štejemo:
Za prijavo o delovni nezgodi potrebujemo obrazec ER8, ki ga posredujemo osebnemu zdravniku, da nam odpre bolniški stalež. Kako preprečiti nezgodo pri delu? Nezgodo ali nesrečo pri delu preprečujemo v obliki pisnih oziroma opozorilnih tabel. Te table moramo biti postavljene na vidnih komunikacijskih mestih kjer se pišejo informacije o varovalni opremi in iz varstva pri delu. Običajno to ni dovolj in moramo uporabiti zaščitne materiale (ograde, ki so v živih barvah, trakovi).
Opravljen moramo imeti vsako letni izpit iz varstva pri delu, ki ga moramo upoštevati v času službe. Še vedno se dogaja, da delavci niso zavarovani za nesreče na delu, kot tudi, da se nesreče pogosto prirejajo ali prikrivajo. Pomembno je, da nesrečo prijavimo obiščemo zdravnika in na podlagi zdravstvene dokumentacije skoraj vedno lahko dobimo odškodnino za poškodbe, ki smo jih utrpeli.
Pogosti primeri nezgod na delovnem mestu so:
V primeru, ko pade predmet in poškoduje zaposlenega je potrebno zaščititi kraj nezgode in raziskati kaj je bil vzrok, da je prišlo do nesreče. Izpolnimo obrazec o delovni nesreči in odpravimo pomanjkljivosti da ne pride do ponovitve. Pri nesrečah na delu nesemo ignorirati še tako majhne potencialne nevarnosti saj del teh predstavlja resno grožnjo in če se ji pravočasno Ne posvetimo dovolj resno in strokovno in napake odpravimo pogosto pride do manjših ali hujših nezgod, ki imajo odškodninske posledice. Zakaj je še vedno toliko nesreč? Nesreče na delovnem mestu so pogoste zaradi ignoriranja varnostnih in delovnih predpisov. Občasno je prisotno tveganja alkohola in nedovoljenih substanc, ki so posledica hudih poškodb pri težjih fizičnih in nevarnih delih. Vzrok poškodbo so tudi skrajšani časovni roki, kot nepopolna delovna oprema. Kot zadnje k varnosti pripomore vodenje in nadzor dela tako v objektu, kot v odprtih prostorih. V kolikor se ta nadzor upošteva ohlapno prihaja hitro do delovnih nesreč.
Nekaj korakov koka zmanjšujemo nesrečne dogodke delovnih nesreč:
Nesreča na javnem mestu obsega nesreče pred trgovskimi centri, javnih kopališčih, uradne prireditve, smučišča, parki, organizirani koncerti itd. Ko se nam pripeti nesreča na javnem mestu priporočamo, da obvezno obvestimo odgovorno osebo, kot tudi pokličemo policijo, da se naredi uradni zaznamek. Na podlagi policijskega zapisnika, ugotovimo ali smo upravičeni do odškodnine na javnem mestu. Najbolj pogoste nesreče na javnem mestu so v zimskem času na smučiščih in v letnem času na kopališčih in drugih javnim prireditvah. Nesreče se pogosto dogajajo tudi v trgovskih centrih. V zimskem času So smučišča posebej oblegana, zato prihaja do nesreč po lasni krivdi in do nesreč po tuji krivdi .
Najpogostejši vzroki nesreč so po lastni krivdi. V 23 % primerov je bil vzrok nesreče neustrezna hitrost, v 20 % primerov pa pomanjkljivo smučarsko znanje. Med pogostimi vzroki so tudi utrujenost neupoštevanje pravil o redu in varnosti na smučišču, neprimerna fizična pripravljenost, ter ne upoštevanje označb. Veliko poškodb (kar 14 %) prihaja do trka z drugo osebo, 4 % poškodb prihaja do padca z naprave, 3 % pa do trka z objektom. Blizu polovica udeležencev je mlajših od 21 let, najstarejši udeleženec za poškodbo pa šteje 85 let. Kdaj nastopi inšpektorat in policija? Za varnost na področju smučišč so pristojni številni organi. Inšpektorat RS za notranje zadeve izvaja nadzor nad varnostjo in redom na smučiščih ter delov nadzornikov. Inšpektorat RS za infrastrukturo nadzoruje obratovanje smučišč in delo upravljalcev smučišč, zdravstveni inšpektorat RS pa nadzira zagotavljanje in izvedbo reševanja ter usposobljenost reševalcev na smučiščih. Poškodbe v trgovskih centrih se pogosto pojavijo zaradi razlitja raznih tekočin (ki izhajajo iz čiščenja). Za varnost v trgovskih centrih je poskrbljeno tako, da mora biti rumena tabla z opozorilom (spolzka tla). V kolikor pride do nesreče v trgovskem centru, moramo poklicati odgovorno osebo, poslikati kraj nezgode in v primeru telesnih poškodb obiskati najbližjo urgentno službo ali osebnega zdravnika. Dobro se je posvetovati z strokovnjakom za odškodnine, da v doglednem roku upoštevamo vse pomembne dejavnike, da po zaključenem zdravljenju uspešno zaključimo odškodninski zahtevek za telesne poškodbe. V primeru nesreče na kopališčih, javnih prireditvah, gledališču, cestah, pločnikih in drugih javnih površinah veljajo enaka pravila, to pa so:
Za varnost v trgovskih centrih je poskrbljeno tako, da mora biti rumena tabla z opozorilom ( spolzka tla). V kolikor pride do nesreče v trgovskem centru, moramo poklicati odgovorno osebo, poslikati kraj nezgode in v primeru telesnih poškodb obiskati najbližjo urgentno službo ali osebnega zdravnika. Dobro se je posvetovati z strokovnjakom za odškodnine, da v doglednem roku upoštevamo vse pomembne dejavnike, da po zaključenem zdravljenju uspešno zaključimo odškodninski zahtevek za telesne poškodbe. V primeru nesreče na kopališčih, javnih prireditvah, gledališču, cestah, pločnikih in drugih javnih površinah veljajo enaka pravila,
to pa so:
1. Dokumentacija
Pridobitev celotne zdravstvene dokumentacije in ostalega dokaznega gradiva.
2.Priprava vloge
Strokovni pregled dokumentacije o poškodbi in obširna priprava vloge za pridobitev odškodnine.
3. Zaključek
Izplačilo pravične in visoke odškodnine.
V primeru, da smo bili udeleženi v prometni nesreči smo, upravičeni do denarne odškodnine, ko smo poškodovani po tuji krivdi ali če smo poškodovani nesreči kot sopotnik. Do denarne odškodnine smo upravičeni tudi če smo povzročitelji prometne nesreče in imamo zavarovane AO+ (zavarovanje voznika) in smo utrpeli telesne poškodbe. V primeru, da smo udeleženi v nesreči z tujcem ali pobeglim voznikom, imamo pravice do odškodnine.
V vseh primerih prometne nesreče predlagamo, da se obvesti prometno policijo. V primeru, da pa imamo nesrečo z tujcem, pa je še posebej pomembno, ker bomo urejali povračilo škode tako materialne, kot nematerialne lažje hitro in brez zapletov. V primeru, da smo imeli nesrečo z tujcem in smo poklicali klicni center 112, ter obiskali zdravnika zaradi telesnih poškodb, smo upravičeni do odškodnine po zaključenem zdravljenju. Pri nesrečah z tujcem zavarovalniško združenje regresira odškodnino, kar pomeni, da zavarovalnica založi in izplača odškodnino, katero si povrne od zavarovalnice v tujini, ki je imel sklenjeno zavarovanje v času prometne nesreče.
Kdaj sem upravičen do odškodnine kot povzročitelj prometne nesreče? Kot povzročitelj v prometni nesreči sem upravičen do odškodnine, ko imam sklenjeno avtomobilsko odgovornost ali skrajšano AO+ in sem utrpel telesne poškodbe.
To pa so:
V primerih, ko ste sami povzročitelji nesreče pa je iz vzet iz povračila izvin in nateg vratne hrbtenice, kot strah za nesrečo .V času zdravljenja priporočamo, da zebrate in delate kopije vse zdravstvene dokumentacije, pišete dnevnik o dnevnem počutju, fotografirate si poškodbe, shranjujete račune od zdravil in po zaključenem zdravljenju se obrnete na strokovnjaka za odškodnine. Kot sopotnik v prometni nesreči sem upravičen do odškodnine v kolikor ste utrpeli telesne poškodbe kot sopotnik pa lahko uveljavite odškodnino tudi če je povzročitelj nezgode voznik vašega vozila ali lahko tudi drugega vozila.
Odškodnino se uveljavi od povzročitelja nesreče tako zvane ga zavarovanja OA (avtomobilsko odgovornost), ki se plača ob registraciji vozila in ga mora imeti vsako vozilo, ki je udeleženo v prometu. V primeru, da sem udeležen v prometni nesreči z neznanim vozilom ali pobeglim voznikom, kot tudi, če je vozilo neregistrirano in je prišlo do stika ali trka in je nastala materialna škoda, kot nematerialna, smo upravičeni do odškodnine. V primerih, da imamo neznanega povzročitelja nemudoma pokličemo prometno policijo in prijavimo pobeg iz kraja nezgode. V primeru, ko nastane prometna nezgoda in povzročitelj nima sklenjenega obveznega avtomobilskega zavarovana, je prav tako potrebno obvestiti policijo. Po zaključenem zdravljenju zaradi utrpeli telesnih poškodb se obrnite na nas, da vam uredimo odškodnino iz slovenskega zavarovalnega združenja, ki krije telesne poškodbe v primerih, ko je povzročitelj neznan in nima zavarovanja. V takšnih primerih je potrebno vlagati odškodnino hitro, da primer ne zastara in ne velja zastaralni rok3 do 5 let. V primeru prometnih nesreč, da je udeleženec motorist, kolesar ali pešec pa veljajo posebna pravila. Motorist mora imeti sklenjeno prav tako zavarovanje za vključitev za cestni promet, iz katerega se terja odškodnina v primeru, da je povzročitelj motorist.
Ko pride do nesreče z pešcem, pa je potrebno poudariti, da pešec je upravičen do odškodnine za telesne poškodbe od voznika motornega vozila tudi v primeru, da ni upošteval cestno prometnih predpisov (Ni hodil po pravi strani cestišča). V primeru, da je pešec utrpel telesne poškodbe se odškodnina uveljavi od povzročitelja nesreče med tem, ko pešec prejme kazen za prekršek, ker je hodil po napačni strani vozišča. V primeru, da ste imeli nesrečo z kolesarjem in ste voznik avtomobila ali motorja, ste odgovorni za nastale telesne poškodbe katere kolesar uveljavlja pri zavarovalnici kjer je zavarovano vozilo. V kolikor kolesar ne upošteva cestno prometnih predpisov odgovarja z globo za prekršek, vendar od voznika pa lahko terja odškodnino za telesne poškodbe.
Zdravniški izvidi so:
Odškodnina za delovno nezgodo se smatra, ko pride do poškodbe na delovnem mestu ali delovnem okolju in se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela. Ko in če se delavec telesno poškoduje je podana objektivna ali subjektivna odgovornost delodajalca. Delavec ima pravico zahtevati denarno odškodnino za utrpele telesne poškodbe ali tako zvano delovno odškodnino. 184. Člen zakona o delovnih razmerjih določa, da mora delodajalec povrniti delavcu škodo, ki mu je povzročena pri delu ali v zvezi z delom po splošnih pogojih civilnega prava. Delovna odškodnina je plačilo za nastalo telesno poškodbo, kot tudi za nastalo zdravljenje. Pri nezgodi mora biti izkazana odgovornost delodajalca, ki je delavcu nastala na delu ali v zvezi z delom. Govorimo o krivdni odgovornosti. Krivdna odgovornost delodajalca je, ko delodajalec ne izpolnjuje vseh pogojev do delavca (varstvo pri delu, varnost pri delu, delovna oprema)
Ko pride do delovne nesreče moramo najprej oskrbeti ponesrečenega in ugotoviti odgovornost za nezgodo. Lahko je za nastalo nesrečo krivdna odgovornost delodajalca ali subjektivna, lahko pa smo odgovorni za nezgodo sami. Ko se potrdi, da je delodajalec odgovoren za nastalo nezgodo ali nesrečo, govorimo, da smo upravičeni za delovno odškodnino.
Pri odškodnini za delovno nesrečo je potrebno imeti obraze ER8, kateri mora biti natančno opisana poškodba ali vzrok za nastalo poškodbo.
Priporoča se :
Ko imamo podano odgovornost, lahko pripravimo odškodninski zahtevek višina odškodnine pa je odvisna od več dejavnikov in sicer je odvisna kako huda je poškodba in od časa zdravljenja poškodbe. Na višino odškodnine tako vpliva dolžina rehabilitacije in trajne življenjske posledice.
Pri delovnih nesrečah pogosto prihaja do težkih trajnih poškodb, to pa so amputacije iznakaženost:
Obstaja oblika rente, ki je lahko mesečna ali v enkratnem znesku. Denarna renta se izplačuje v primeru hudih ali zelo hudih telesnih poškodbah. Imamo mesečne rente, ki so lahko stalna oblika začasa življenja. Poznamo tudi mesečne ali nekaj letne rente, ki se spreminjajo in se izplačajo v letih, ki so določeni in se po poteku ukinejo .Tako imenovana mesečna renta, služi kot dodatna pokojnina oziroma renta za trajne posledice pri nesreči. V ta sklop spadajo trajna invalidnost, smrt, ki jih po večini izplačuje zavarovalnica.
Oškodovanci po nesrečah imajo do mesečne rente pravico zaradi zmanjšanja ali prenehanja prihodkov, ki so posledica delovne nesreče. Renta se izplačuje zaradi nastalih stroškov zaradi ohranjanja obstoječega zdravstvenega stanja. Izplačuje se tudi zaradi nezmožnosti skrbeti zase in opravljati vsako dnevna opravila.
Renta določena za sodno odločbo je trajna in je ni mogoče spreminjati. V primeru, da se pokažejo novi dokazi in sodišče prejšnjo ovrže velja zadnja sodna odločitev, pridobljena za novo tožbo. Renta, ki je bila določena v pisni izven sodni poravnavi izplačuje zavarovalnica.
Do odškodnine za primer smrti pri delovni nesreči so upravičeni ožji sorodniki osebe, ki se je poškodovala in umrla. Do odškodnine za primer delovne nesreče in smrti so upravičeni mladoletni otroki ponesrečenca. Osnova za izplačilo za smrt bližnje osebe, ki je posledica delovne nesreče ali nezgode je zaključen postopek delovne inšpekcije, policije in državnega tožilstva. Za pridobitev take oblike odškodnine ali rente predlagamo, da se pogovorite z strokovno osebo, ki ima veliko znanja in prakse pri odškodninah za delovno nesrečo.
V primeru, da smo se poškodovali na javnem mestu, to je lahko trgovski center, zabaviščni parki, kulturne predstavitve, itd.. , smo upravičeni do odškodnine v kolikor nismo sami odgovorni, da je prišlo do nezgode. Da lahko uveljavimo odškodnino za telesne poškodbe mora biti ugotovljena odgovornost lastnika objekta ali površine. V primeru, da se ugotovi, da skrb za javno površino, kjer je do nezgode ali poškodbe prišlo ni bila ustrezna zavarovana ali oskrbljena in je posledično prišlo do padca se prizna odgovornost lastniku ali upravitelju objekta zaradi malomarnega ravnanja .Pogoj za pridobitev odškodnine v primeru poškodbe na javni površini je, da se ugotovi in dokaže odgovornost lastnika ali upravljalca objekta dokazati je potrebno, da upravljalec ni bil skrben, kot na primer:
V zgoraj navedenih primerih je lastnik ravnal, malomarno in neodgovorno in mora poškodovanemu povrniti nastalo škodo, v obliki denarne odškodnine za telesne poškodbe. Odgovornost za nastalo nezgodo na pločniku, trgovskemu centru, kopališču, smučišču itd. je nujno, da o dogodku obvestite odgovorno osebo. Da nimamo komplikacije pri dokazovanju je dobro poklicati tudi policijo, da naredi zapisnik. Dobrodošle so slike z kraja nezgode, kot izjave prič. Svetujemo, da obiščete zdravnika ali urgentno službo, da oskrbi poškodbe ali rane. V kolikor niste obvestili odgovorne osebe in policije, boste težko dokazali odgovornost. Najpogostejše poškodbe na javnem mestu je padec. Padec je posledica površnega in nepravilnega ravnanja odgovorne osebe za javno površino. Lahko se zgodi, da je delno kriva tudi oseba, ki se je poškodovala in zato je upravičen samo do delne odškodnine. Poznamo poškodbo na javni in zasebni površini. V kolikor se je nezgoda zgodila na javni površini to so površine katere so namenjene vsem (igrišča, smučišča, parkirišča, itd.) in imajo zaposlenega javnega upravljalca, za poškodbo tudi odgovarja upravljalec.
V zasebno površino pa spada dvorišče zasebne hiše, zasebne zabave in zasebna parkirišča, kot zasebna podjetja. Do večjih poškodb prihaja v času hladnih dni in zimskih večerih, ki so slabše vidni in slabše oskrbovani. Poškodovani ima pravico do odškodnine, če se je poškodoval na zasebni površini, zahtevati povračilo za telesne poškodbe od zasebnika. Zasebniki imajo pogosto sklenjeno zavarovanje za odgovornost in tudi v tem primeru krije odškodnino zavarovalnica. Praksa odgovornosti in dokazovanja za poškodbo na javnem mestu je pogosto nedokazana in prihaja do velikega izmikanja odgovornosti. Pogosto se želi odgovornost prevaliti na odškodovana. Očita se nerodnost in nepazljivost, čeprav je takšna odgovornost zavarovana. Tudi v primeru, ko ste poškodovani na javni ali zasebni površini pokličite policijo in naredite zapisnik.
Smo pravna pisarna in imamo dolgotrajne izkušnje na področju odškodnin in pomagali vam bomo, da iz vaše poškodbe iztržimo čim višjo in pravično odškodnino. Iz prakse lahko povemo, da oseba, ki je udeležena v prometni nesreči je po navadi pod hudim stresom. Zaradi adrenalina, stresa in po veliki verjetnosti ob ne pravem času, takšna oseba ne ve in ne zna poiskati pravo pomoč. V želji, da hitro zaključi in nadaljuje svojo začrtano pot naredi številne napake.
Naša naloga je, da osebi, ki je pod stresom in je utrpela nesrečo pomagamo z pravimi nasveti. Takšna stranka mora samo poklicati na našo brezplačno telefonsko številko 080 3044, ali nam pisati na info@sosnezgode.si. Če ni prišlo do večjih poškodb, pogosto oseba po nesreči gre v službo ali pa domov. Prepričana je, da nima večjih poškodb. Pogosto se dogaja, da se zdravijo doma, z domačimi zdravili in počivajo, da bi ublažili posledice nesreče. Po mesecu ali dveh pa ugotovijo, da jim iz naslova prometne nesreče pripada odškodnina za telesne poškodbe. Takrat pridejo do grenkega spoznanja, da ne morejo uveljaviti odškodnine, ker s tem, da so doma se sami zdravili in niso obiskali zdravnika, je žal zamujena priložnost in izgubljena pravica do odškodnine.
Svetujemo, da nemudoma ali takoj, ko se vam pripeti prometna nesreča uporabite našo aplikacijo, ki smo jo razvili samo za nas in je brezplačna, da si z njo pomagate, kako pravilno postopamo v primeru nesreče. Pišite nam o vašem dogodku, da vam takoj pomagamo z nasveti in da uporabite pravilne korake, da vam kasneje, ko imate zaključeno zdravljenje lahko uredimo čim višjo odškodnino.
V primeru delovne nesreče pa je izmikanj, da pridobite odškodnino še več. Postopek za pridobitev odškodnine je drugačen kot pri prometni nesreči. Pri delovni nesreči je potrebno ugotoviti delovno odgovornost za nezgodo. Veliko podjetnikov spregledajo in preskočijo namerno ali nenamerno obvestiti policijo o nezgodi in inšpekcijsko službo, zato je pravica do odškodnine še težje dokazljiva. Tudi v primeru, ko se zgodi delovna nesreča vam sporočamo, da je zelo pomembno, da nas obvestite o delovni nesreči in vam še pravočasno lahko pomagamo. Poudariti moramo, da so pri delovni nesreči zelo pomembne izjave prič in fotografije kraja nesreče, kot vaše telesne poškodbe. Obvezno je izpolniti obrazec ER8, ki natančno ima zapisano kaj je bil vzrok za nezgodo, kdo jo je povzročil in kako je donje prišlo. Svetujemo, da ne pišete nenatančno opisa nezgode, ker je težko dokazljiva odgovornost za nesrečo. Ko imate pomembne dokazne materiale je potrebno imeti zdravniške izvide, da ste upravičeni do odškodnine. V kolikor je bila prisotna policija, pridobimo zapisnik sami po uradni dolžnosti in v času zdravljenja vam svetujemo in vas vodimo, da delate zapiske, ki nam pomagajo, da po zaključenem zdravljenju pridobimo za vas čim višjo odškodnino.
Poškodba ali nesreča na javnem mestu je še težje dokazljiva. Oseba, ki je imela nesrečo na javnem mestu, se ne zaveda, da je upravičena do odškodnine. Pogosto se dogaja, da oškodovana oseba nima dovolj informacij zato ni pravilno postopala v času poškodbe in nima dovolj dokaznega gradiva, da ni sama odgovorna za poškodbo, ki jo je utrpela na javni površini. Naša naloga in želja je, da ljudi ozaveščamo in jim pomagamo, da izkoristijo pravico do odškodnine. Zato svetujemo, da pri poškodbi na javnem mestu uporabite našo aplikacijo SOS Nezgode in izkoristite čas pri nezgodi, ter sledite korakom, ki vam jih aplikacija nalaga. S tem, ko boste pravilno pridobili dokazno gradivo na javnem mestu in nas ob pravem času kontaktirali, vam bomo brezplačno pomagali z našimi nasveti. Po zaključenem zdravljenju pa bomo za vas brez težav lahko pridobili visoko in pravično odškodnino.
SOS Nezgode so mi pomagali pri odškodnini za prometno nesrečo in svoje delo so opravili zelo strokovno in hitro.
Imela sem poškodbo desne roke zaradi poškodbe na delu. Pomagali so mi urediti visoko odškodnino za telesne poškodbe in svoje delo opravili izvrstno.
Udeležen sem bil v hudi prometni nesreči. Okreval sem 5 mesec. Po kočani bolniški so mi uredili zelo visoko odškodnino. Izjemno sem bil zadovoljen z njihovimi pravnimi storitvami.
Priporočam SOS Nezgode, saj so mi uredili visoko odškodnino za poškodbe, katere sem utrpela zaradi padca na javni površini. Skozi celoten postopek so me vodili in mi dajali nasvete. Odlično opravljeno delo z strani SOS Nezgod.
